Bomo o zakonu o parlamentarni preiskavi odločali na referendumu? Zbiranje podpisov se začne v sredo

Potem ko so pretekli torek predlagatelji referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v državni zbor prinesli več kot 13 tisoč podpisov, je bil določen rok za zbiranje overjenih podpisov.

Prvi dan zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi bo sreda, 10. junija, zadnji, petintrideseti dan pa torek, 14. julija, je objavljeno na spletni strani državnega zbora.

Če bo v tem času zbranih vsaj 40.000 overjenih podpisov, bomo odšli na referendum.

O čem bi odločali?

Poslanci sonovelo zakona o parlamentarni preiskavi potrdili konec maja z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima. Poleg predlagateljev SDS, NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resnica. Nasprotovali so ji v opoziciji.

Novela omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.

V opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni so poudarili, da odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča zlorabe parlamentarne preiskave. Opozorili so, da novela odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo. Menijo, da gre za poskus utišanja opozicije, saj bo parlamentarni večini dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji.

Koaliciji so očitali, da je namen novele tudi preprečiti, da se do konca razišče obvodno financiranje strank in medijev.

Kaj pravijo pobudniki referenduma

Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

"Gre za vprašanje, ali bomo tudi v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom in nadzorovana s pravnim varstvom, ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora povsem podrejeni politiki in jih lahko ta uporablja za obračunavanje s kritiki," so navedli.

Po njihovem mnenju novela odpira vrata vzpostavljanju politične policije. "Politika bo lahko preko parlamentarnih komisij brez sodne odredbe preiskovala vsakogar, od bank pridobivala podatke o bančnih računih, od operaterjev podatke o zasebnih komunikacijah, od imetnikov gradiv avdio in videoposnetke, od policije, finančne uprave in drugih državnih organov pa vso dokumentacijo, ne da bi imeli preiskovanci možnost pravočasne pritožbe oziroma sodnega varstva," so prepričani.

Noveli nasprotujejo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Kot so opozorili, bi se posameznik, tudi novinar, po novi ureditvi lahko pritožil šele po koncu preiskave. "Torej takrat, ko bo že prišlo do vdora v novinarjevo delo, ko bodo politiki že preučevali njegova sporočila, telefonske klice in podatke s transakcijskih računov."

Poudarili so, da je varovanje virov temeljno orodje, ki omogoča preiskovalno novinarstvo in s tem javni nadzor nad oblastjo. Zakon, ki tako preiskavo omogoča brez predhodne sodne kontrole, neposredno spodkopava 39. člen ustave o svobodi izražanja in za novinarstvo pomeni neposredno grožnjo, so opozorili.